Mesto, katerega moraš obiskati vsaj enkrat v življenju. Zgodovinsko, mogočno, živahno in polno turistov. Kljub temu pa Benetke niso le Trg Sv.Marka in Rialtov most. Če zavijemo med prazne ulice in se izgubimo v stranskih kanalih, kaj kmalu ugotovimo, da v mestu poleg turistov prebivajo tudi benečani. Ne moreš verjeti, amapk res je. Stare hiše, rože na oknih in perilo na vrvicah napeljanih med hišami. Nekje starejša gospa prihaja z vrečko iz trgovine, na drugi strani pa v prazni ulici deček sprehaja psa.  

En dan smo tako porabili za raziskovanje stvari, ki niso ravno na običajni poti vsem enodnevnim obiskovalcem mesta. Za dober začetek smo stran od množice turistov popili odličen ekspresso za šankom za 1€, odšli na kosilo na paninije po 1€ in popili deci prosecca za 0.80 €. Kaj hočeš lepšega, siti in dobre volje smo se odpravili še na sprehod proti židovski četrti.  

Tudi Benetke imajo svojo židovsko četrt oz. ghetto, ki je po približno 500 letih še vedno živa. Beneška republika je judjem na začetku 16.stoletja dodelila to območje, kjer so bile beneške livarne v katerih so judje lahko tudi delali. Druga možnost zaslužka pa je bila prodaja rabljenih stvari. Sama četrt je bila zaprta med šesto uro zvečer in dvanajsto uro zjutraj, tako da se judje v tem času niso smeli sprehajati izven ghetta. Okolico so v tem času stražili beneški stražarji. Tako se je rodil prvi ghetto v Evropi. Po padcu Beneške republike je Napoleon odredil judom državljanske pravice in jih tako izenačil z ostalimi državljani. Vse to je trajalo do septembra 1938, ko so jim bile pravice odvzete in se je za judovsko skupnost, ki je tukaj pred vojno štela kar dva tisoč ljudi, začelo težko obdobje holokavsta.  

Danes je četrt živahna in je priljubljeno okrožje mesta z verskimi in upravnimi institucijami judovske skupnosti ter petimi sinagogami. Same stavbe so višje kot drugod v Benetkah, saj so jih judje zaradi pomankanj prostora gradili v višino. Na glavnem trgu so: vodnjak, spominske klopice in spominska plošča žrtvam holokavsta. Pod drevesi na sredini trga je prijetna senca za počitek, nasproti pa je restavracija, ki bi znala biti zanimiva. Sledimo oznakam sinagoga ter pridemo v prazno ulico. Tu sta dve najstarejši sinagogi, vendar se na prvi pogled ne ločita od ostalih visokih hiš. Sinagoge namreč niso smele izstopati iz okolice in če ne vprašaš v prodajalani nasproti kje sploh sta, jih je nemogoče prepoznati. V okolici je še muzej, ki sicer ni prav velik, vsekakor pa ponuja pogled v zgodovino judov v Benetkah med 16. in 19. stoletjem. V sklopu muzeja ponujajo vodene oglede sinagog, muzeja in pokopališča. Vendar bodite pozorni, ob sobotah imajo judje Shabbat in ne obratujejo.